POUČEVANJE NA DALJAVO-ITS VODA
Na Gimnaziji Jurija Vege Idrija poteka šest ITS v tem šolskem letu. Začetkom meseca marca 2020 so se dogodki, povezani s širjenjem korona virusa, odvijali res hitro, do zaprtja šol je prišlo v nekaj dneh. Tako kot ves ostali pouk, se je tudi pouk oz. način dela, dijakov in učiteljev, v ITSih spremenil.

Eden od ITS na šoli je na temo vode (geo, fiz, soc): V.O.D.A. (Vidim, Ozaveščam, Delujem, Aktiviram). Prvotno zastavljeni cilji ostajajo nespremenjeni, le poti do uresničevanja ciljev se sproti prilagajajo novim situacijam. Za nemoten potek dela na daljavo je potrebna velika fleksibilnost, tudi iznajdljivost in nekaj inovativnosti tako učiteljev kot dijakov.

Učni in procesni cilji in nadaljevanje doseganja ciljev v času izobraževanja od doma!

1. Učni cilji:
- dijaki poznajo lokalno in svetovno problematiko, povezano z vodo,
- dijaki spoznavajo lokalno in svetovno problematiko skozi naloge, ki jih lahko opravljajo doma, napr. na spletu so si ogledali dokumentarni film Žejni svet. Vsak dijak je podrobneje predstavil en problem, ki ga navaja dokumentarec. Predstavitve dijakov so na voljo v kanalu eAsistenta, tako, da jih lahko vsi preberejo in še medsebojno komentirajo.
- prepoznavajo vrednost vode, kot vira zelene energije,
še v času rednega pouka smo uspeli izvesti aktivnosti, ki so doprinesle k uresničevanju cilja,
- ozavestijo globalno problematiko podnebnih migracij.
V juniu je mednarodni dan okolja, kot obeležje dneva bomo izvedli uro ITS preko videokonference, kjer bodo dijaki razpravljali o podnebnih migracijah skozi članke, ki jih bodo predhodno prebrali; sočasno bodo še krepili veščino kritičnega razmišljanja.

2. Procesni cilji:
-dijaki razvijejo svojo sposobnost dela z drugimi skozi načrtovanje izdelave, uporabnosti in promocije svojega avtentičnega izdelka,
- povezujejo šolsko delo z avtentičnimi življenjskimi situacijami, povezanimi z vodo,
- delujejo samoiniciativno pri izdelovanju avtentične naloge, ter razvijajo kritično mišljenje pri vrednotenju svojih idej in izpeljav,
- razvijejo etično in trajnostno mišljenje v smeri ohranitve čiste vode na planetu.

Pri izdelavi avtentičnih nalog, skupaj so 4, smo uvedli nekatere spremembe:
1. Avtentična naloga spletna stran, ki obvešča o temah, povezanih z vodo se dopolnjuje z vsebino, objavili so posamezne teme, vezane na dokumentarec Žejni svet, avtorji so dijaki iz ITSa. Teme se najdejo tudi v domačem stanovanju, sočasno pa lahko dijaki, na sprehodih po mestu ali v naravi, iščejo teme ali motive za objavo na spletni strani. Kriterij za oceno smo preoblikovali skupaj z dijaki, tako, da so sedaj zahteve nekoliko nižje od prvotno načrtovanih. Spletna stran bo dokončana do 24.junija, povezava nanjo bo iz šolske strani.
2. Avtentična naloga vremenska hiška, skupina dijakov je do zaprtja šole izbrala lokacijo za namestitev vremenske hiške ob šolski stavbi, kritično pregledala ponudnike meteoroloških inštrumentov na trgu, izbrala ponudnika, naročila inštrumente ter dala v izdelavo leseno ogrodje. Pridobili so ponudbo za nakup železnig nosilcev za hiško. Posvetovali so se z zaposlenim na ARSO glede pravilnosti postavitve, obisk ARSO pa je, žal, odpadel. Dijaki so bili uspešni pri iskanju sponzorja za postavitev vremenske hiške, pridobili so 1000 evrov sredstev. Zaradi nastalih razmer verjetno ne bo mogoče hiško postaviti pred jesenjo, zato se bo ocenila le dokumentacija nastajanja vremenske hiške.
3.Avtentična naloga fotografska razstava, ideja dijakinj v skupini je, da s razstavo lastnih fotografij v javnem prostoru v Idriji osveščajo o problemu onesnaževanja in pretirane porabe vode. Do 16.marca so dijakinje posnele fotografije zelo dobre kvalitete pod strokovnim mentorstvom,, izbrale ponudnika za razvijanje fotografij ter način predstavitve (razstavljene fotografije s spremnim besedilom). Ker so se okoliščine spremenile, bodo razstavo pripravile na spletni strani šole. Sedaj so v dogovarjanju z lokalnimi spletnimi stranmi, da bi objavljale link do razstavne spletne strani.
4.Avtentična naloga osveščanje o porabi vode,dekleta v skupini so do zaprtja šol uspela izvesti preliminarno anketo glede porabe vode med dijaki naše šole. Ugotovile so, da je še prostor za izboljšave na tem področju. Tik pred zaprtjem šol so izobesile letake, ki naj bi šolsko populacijo osveščali o porabi vode z zanimivimi dejstvi o tem (npr. koliko vode se porabi z ročnim pranjem posode in koliko s strojnim ipd.) V aprilu naj bi izvedle isto anketo še enkrat, da bi ugotovile, ali je njihova akcija osveščanja imela kakšen učinek, a nas je virus pregnal iz šole. Zato so morale razmisliti o tem, kako bi akcijo osveščanja prenesle na splet. Želele so tudi izvesti primerjavo glede porabe vode med različnimi izobraževalnimi javnimi zavodi v občini Idrija. Podatke so uspele pridobiti. Analiza je v delu. V tem času so dopolnile kriterije za ocenjevanje svoje avtentične naloge.

  

                 Kompetence, ki jih na GJV oz. razvijamo ob poučevanju na daljavo

                Odgovori učiteljev na anketo

                GIMNAZIJA JURIJA VEGE IDRIJA

Področja	Kompetence	Namigi	veliko	srednje	malo
1. Zamisli in priložnosti	1.1 Odkrivanje priložnosti	Uporabite domišljijo in sposobnosti za prepoznavanje priložnosti za ustvarjanje vrednosti.	42%	58%
	1.2 Ustvarjalnost	Razvijajte ustvarjalne in ciljno naravnane zamisli.	58%	42%
	1.3 Vizija	Delujte na uresničitvi svoje vizije prihodnosti.		86%	14%
	1.4 Vrednotenje zamisli	Kar najbolje izkoristite zamisli in priložnosti.	42%	58%
	1.5 Etično in trajnostno razmišljanje	Ocenite posledice in vpliv zamisli, priložnosti ter dejanj.	42%	58%
2.Viri	2.1 Samozavedanje in samoučinkovitost	Verjemite vase in se nenehno razvijajte.	42%	58%
	2.2 Motiviranost in vztrajnost	Ostanite osredotočeni in vztrajajte.	71%	14,5%	14,5%
	2.3 Vključevanje virov	Zberite in upravljajte z viri, ki jih potrebujete.	100%
	2.4 Finančna in ekonomska pismenost	Razvijte finančno in ekonomsko znanje in spretnosti.		14%	86%
	2.5. Vključevanje človeških virov	Spodbudite, navdihnite in pritegnite še druge.	42%	58%
3. K dejanjem	3.1 Prevzemanje pobude	Delujte.	57%	28%	15%
	3.2 Načrtovanje in upravljanje	Določite prednostne naloge, organizirajte in spremljajte.	86%	14%
	3.3 Obvladovanje negotovosti, dvoumnosti in tveganja	Sprejmite odločitve v zvezi z obvladovanjem negotovosti, dvoumnosti in tveganj.	42%	29%	29%
	3.4 Sodelovanje	Povežite se, sodelujte in mrežite.	58%	42%
	3.5 Izkustveno učenje	Učite se skozi dejavnosti.	71%	29%

 
 Tudi dijaki 2.lentika, ki so vključeni v ITS VODA,  so si ogledali dokumentarni film Žejni svet. Njihova naloga pa je bila, da izpostavijo posamezne probleme, ki jih omenja video: 

Kako živinorejske farme (prašičereja) onesnažujejo vodo?

Prašičereja je ena najbolj razširjenih kmetijskih panong, posledično prinaša tudi s seboj številne negativne posledice (npr: v Franciji imajo okoli 14 miljonov prešičov in imajo posledično zelo velik problem, saj imajo zelo veliko stopnjo onesnaženosti podzemnih vod). Sama onesnaženost voda s strani prašičov se nanaša na prašičje izdelke, katere odlagajo v nahajališča v naravi in seveda lahko z njimi posledično pride v stik z čisto vodo. Potem se problem skriva tudi pri zagotavljanju hrane za prašiče. Količina te hrane je ogromna in si zato pomagajo za razno raznimi škropili, ki pa nato le še bolj onesnažujejo podzemno vodo za katero je značiln, da ima slabo samočistljivo lasnost. 

ŽEJNI SVET - refleksija

V tem tednu smo si morali ogledati dokumentarni film in ni mi žal, da sem ga pogledala.

Ta se sicer po mojem mnenju ni začel najbolje, bala sem se, da bo skozi celoten film le preskakovalo iz države v državo, govorec pa ne bo povedal nič o problemih s katerimi se države soočajo. Na srečo je bila to le predstavitev težav, ki so jih v nadaljevanju predstavili. Zelo hitro me je prav tako že na začetku navdušila tudi odlična slika, predvsem posnetki iz zraka so bili zares fantastični. Všeč mi je bilo, da so v filmu prikazali posameznike in probleme, ki v svetu niso tako zelo znani, vendar so še vedno zelo problematični in vplivajo na veliko ljudi. Uživala sem tudi v intervjujih, ki so se mi zdeli zelo iskreni in zanimivi. S temi so filmu dali drugačno perspektivo, niso le snemali okolje, vendar podali tudi mnenja ljudi, ki v teh okoljih živijo in o njih največ vedo. S tem smo tudi mi pridobili veliko novega znanja. Všeč mi je bilo tudi navajanje dejstev npr. koliko otrok umre zaradi pomankanja vode, koliko ljudi nima dostopa do pitne vode, saj se nas je tako bistvo filma bolj dotaknilo.

Zaključek je bil nepričakovan, saj sem na stroj, ki so ga pokazali na začetku dokumentarca že skoraj pozabila in nisem verjela, da bi lahko imel tako velik vpliv na tako veliko število ljudi.  Ko so nam ga podrobneje predstavili, sem šele ugotovila, čemu ta stroj sploh služi in kako bi se z njegovo uporabo lahko vse spremenilo.

Pomen rek za poselitev v preteklosti in danes

Odkar je človeštvo opustilo nomadski način življenja, je bilo odvisno od rek. Lov in nabiranje se je spremenilo v kmetijstvo, razvili so namakalne sisteme za poljedelstvo in presežek vode so uporabili pri živinoreji. Razlika med preteklostjo in današnjimi časi je, da so se ljudje večinoma prilagajali naravi, dandanes je pa zaradi preobsežnega prebivalstva to neučinkovito. Zaradi tega sedaj človeštvo prilagaja naravo v svoj prid, ne glede na posledice. Večina mest je zgrajenih ob rekah zaradi transporta, trgovine, kmetijstva in proizvodnje., kar hudo obremeni reke in lokalne rečne ekosisteme.

Problem jezera Magadi v Keniji

Največji problem jezera Magadi je, da se je skozi leta izsušilo. Posledično so se od tam odselile tudi nekdaj tam živeče živali. Te živali so bile ribe, krokodili ter podvodni konji. Voda v jezeru je topla zaradi toplih grelcev. Ti grelci izločajo minerale ki dajejo jezeru pestro paleto barv. Eni izmed redkih živali, ki tam preživijo so rožnati flamingoti ki se hranijo z rakci, ki pa preživijo v topli vodi.

ZAKAJ NA KITAJSKEM NE PIJEJO VEČ VODE IZ PIP?

300 miljonov Kitajcev nima več dostopa do čiste pitne vode. Glavni problem so tovarne, ki jih imajo ogromno, večina od njih pa nima urejene čistilne naprave. To pomeni, da se vse odplake izlijejo v reke in jezera. Primer onesnaženja reke je tovarna, v kateri izdelujejo barve. Ker so se vse ostanki iz tovarne izlili v reko, je blato na dnu reke onesnaženo, zaradi česar so bile strupene tudi ribe. Ribištvo je propadlo, saj zastrupljenih rib niso smeli jesti ali prodajati. Naredili so celo seznam podjetij, ki prekomerno onesnažujejo zrak. Na njem je kar 50 000 podjetji. Nekatera se trudijo, da jih na tem seznamu ne bi bilo več, nekaterim pa je to že uspelo.

Planet Zemlja: razmerje med slano in sladko vodo, kje so zaloge sladke vode

Sladka voda predstavlja 3 % vse vode, kar 97 % vse vode pa je slane. Slana oziroma morska voda je voda v morjih in oceanih in predstavlja veliko večino vse vode na Zemlji. Sladke (površinske) vode pa so v potokih, rekah, jezerih in tudi v gorskih ledenikih ter ledenih gorah. Voda je tudi pod zemeljskim površjem. Imenujemo jo podtalnica. To je voda, ki s površja skozi prst, mivko in pesek steče do neprepustne plasti tal.

Gerard Roso in njegov prispevek v oskrbi vasi z vodo v Afriki

Gerard Roso je prostoveljec pri združenju za čisto vodo.  On je verjetno človek, ki je izvrtal največ vodnjakov na svetu, saj jih je sam izvrtal že okoli 4.000. Veliko vasi mora hoditi po vodo zelo daleč od svojega doma, navadno do rek, kjer pa voda ni najprimernejša za pitje, ampak druge izbire nimajo. Zato Gerard z svojo tehniko vrtanja ( tehnika podobna pri vratnju vrtin za nafto, to je prilagodil, da je primerna za iskanje vode), v vasi izvrta vrtino, na podlagi postavitve dreves in deževnice. Velikokrat se poseg ponesreči, vendar ko nalatijo na vodo, to pomeni, da vaščanom ne bo treba več hoditi po vodo drugam. Voda iz vrtine je popolnoma pitna, velika prednost je pa tudi ta, da se vrtina ne bo posušila nikoli, zato je Gerard z svojo tehniko vrtanja olajšal in izboljšal življenje že veliko prebivalcem Afrike.

Problem vode na zahodu ZDA

Med osvajanjem zahoda so bile vodne pravice zemlje razdeljene med prvimi kmeti, ki so prišli.
Lastniki so določali kvoto vode, ki jo lahko porabijo iz reke oz. zajetja. Ker se mesta večajo in je vedno več mestnega prebivastva, se potreba po vodi veča in prejšne oskrbe z vodo ne zadostujejo več. Zato je voda postala tržna dobrina, ki se ji cena na trgu z naračščujočo porabo veča. Kmeti se soočajo z dilemo ali naj prodajo svoje vodne pravice in zemljo ali naj ohranjajo skupnost in zagotavljajo hrano prebivastvu. Nekateri kmeti prodajo svojo zemljo in svoje vodne pravice zaradi različnih razlogov; najbolj pogosti so, da ne morajo več vzdrževati oz. da se jim to ne splača. Posledica tega je, da se je veliko namakalnih kanalov izsušilo, da bi zadostili veliki vodni porabi mest. Z manj potratnimi namakalnimi sistemi lahko kmet poskrbi za bolj učinkovito in dalgotranjo oskrbo z vodo,ker če bo veliko kmetov prodalo svojo zemljo se bo kmetijski del, ki oskrbuje skupnost s hrano, oslabil.

Žejni svet: Vojskovanje plemen v Keniji

Na severu Kenije ni deževalo že leto dni. Ker je vode tako malo, so se ljudje pripravljeni pobijati zanjo. Plemeni nomadskih pastirjev Dasaneč in Turkana se borita za zadnje oaze zelenja, da bi lahko preživeli. Vsak dan tvegajo življenje, da bi našli vodo. Matere ves čas živijo v strahu, da se njihovi otroci ne bodo vrnili iz paš. Na stotine družin je moralo odditi, zaradi vojn z vodo. Ljudje iz plemena Desaneč so jih pregnali z zemlje, zdaj pa živijo v lakoti, čeprav so imeli prej dovolj hrane. Zapustili so vse in se zatekli v začasno taborišče. Sovražniki so vedno na preži, veliko ljudem so pobili družinske člane in živali. 

Pomen reke Kongo za življenje ljudi ob reki

Reka Kongo ima v Afriki ogromen pomen, saj povezuje stotine naselij vzdolž svojih obrežij. To je glavna prometna pot po tem delu Afrike. Reka je tudi zelo pomembna trgovska pot. Namesto po cesti ali železnici, se ljudje vozijo s tovornimi čolni po reki. Na teh čolnih ima več družin svoj tovor, ki ga proda. S tem se oskrbuje tudi druge ljudi, ki so daleč od vsega. Ker reka omogoča enim ljudem prodajo, drugim pa

Kje živi pleme Dinka, kako so povezani z vodo?

 Pleme Dinka živi v Južnem Sudanu v največjem močvirju na Zemlji. V deževni dobi je površina močvirja enaka Grčiji. Močirje tudi regulira tok reke Nil. Število prebivalcev je verjetno milijon. Živijo v sožitju s kravami. Pred približno 30 leti sta Sudan in Egipt želela izkopati kanal, da reka ne bi tekla čez močvirje. Tako bi se količina vode povečala za desetino. Na tamkajšnje prebivalce in naravo niso mislili. Pleme Dinka je v svoje roke vzelo orožje ter napadalo gradbišče dokler niso zmagali. Na mestu je še vedno ostal stroj za kopanje težak 2.300 ton ter velik za pet nadstropij. 

STATISTIKA:

Na Zemlji je 1,4 milijarde  vode, le 0,02% jo je pitne. Le približno 6,7 bilijonov ljudi na svetu ima pitno, tekočo vodo. Ker ima preostalih 666 milijonov prebivalstva nepitno vodo, na leto zaradi nepitne vode umre več kot 5 milijonov prebivalcev. Vsako minuto umre 1 novorojenček od infekcije zaradi pomanjkanja čiste, pitne vode. Na srečo se delež prebivalstva brez dostopa do pitne vode v povprečju zadnjih 25 letih vsako leto zmanjša za 107 milijonov, kar pomeni približno 190 000 ljudi dnevno.

Problem oskrbe mest in kmetijskih površin z vodo v Kataloniji (Barcelona, ob Ebru)

Kmetijske površine v Kataloniji namakajo skoraj povsod. V suši so še zmeraj namakali polja. Več let suše je izpraznilo zaloge vode. Nato se je Barcelona znašla brez vode. Kot rešitev so hoteli skopati rečni kanal, ki bi pripeljal vodo do mesta. Vodo naj bi speljali iz bližnje reke Ebro 200 km stran. To se ni zgodilo, saj bi prevreč spremenilo pokrajno ob Ebru, kjer so kmetovali. Nazadnje so se odločili za obrat razsoljevanja morske vode, kljub velikanskim stroškom. To je seveda le začasna rešitev, saj zagotavlja vodo le za miljon prebivalcev.

              V času izobraževanja na domu je potrebno nadaljevati s krepitvijo kompetenc podjetnosti! 
               Ena od pomembnih je kritično razmišljanje in vrednotenje. 

DOKUMENTARNI FILM: ŽEJNI SVET

V času izobraževanja na domu so si dijaki 1.a in b na spletu ogledali dokumentarni film: Žejni svet. Film je posnel francoski fotograf in režiser  Yann Arthus-Bertranda. Misli, ki so se utrnile dijakom po ogledu filma: 

Jure Čibej: Film mi je bil všeč, saj sem še enkrat več spoznal, da dobrine ki jih imam niso samoumevne. Všeč mi je bil način predstavitve, ki je res očitno pokazala stiske ljudi, ki trpijo pomanjkanje pitne vode. Film me je torej pozitivno presenetil in sem ga z veseljem pogledal.

Ela Ribar: Film mi je bil všeč, ker je prikazal pomen vode na drugih koncih sveta. Zelo mi je odprl oči kako veliko vode se porabi za industrijske potrebe in kako težko dostopna je voda za ljudi v nekaterih državah. Všeč mi je sporočilo, ki ga širi, saj menim da bi lahko vodo vsi bolj cenili in jo bolj odgovorno uporabljali.

Patricija Bolčina: Kljub temu, da sem že prej vedela veliko podatkov v zvezi z vodo, me je ta film zelo presenetil. Videla sem realno stanje po svetu. Koliko vode pravzaprav porabimo in kako bi morali še bolj paziti nanjo. Videla sem realnost nekaterih ljudi. Njihov vsak dan, v katerem si sama ne predstavljam živeti. Res nevem kaj bi se zgodilo, če bi kar naenkrat zmanjkalo vode. Bi tudi mi ubijali zanjo? Dobro bi bilo, da bi si ta film ogledali vsi ljudje in si ga zapomnili, saj nikoli ne veš kdaj boš ti na mestu ljudi brez vode.

Rebeka Gnezda: Nikoli si nisem predstavljala, da samo za osnovne stvari porabimo toliko vode. Že večkrat sem slišala, da se porabi zelo veliko vode, vendar sem si to predstavljala v 5krat manjših količinah. V osnovni šoli smo se pogovarjali tudi o vojni za vodo, ampak takrat nisem verjela, da bi se to lahko dejansko zgodilo. Zdaj v filmu pa vidim, da se to dejansko dogaja in, da ljudje zaradi tega tudi umirajo. Žalostno je tudi, da nekateri pijejo onesnaženo vodo, za katero sploh ne vejo da je onesnažena in zaradi tega zbolevajo in umirajo. Film mi je bil zanimiv in poučen, vendar hkrati pretresljiv.

Nina Vrečar: Film mi je bil zanimiv in zelo poučen. Najbolj me je presenetilo to, da več miljonov ljudi nimajo dostopa do sanitarij in da se ljudi po svetu ubijajo za pitno vodo. Vsak na svetu bi moral imeti pitno vodo. Najbolj žalostno je pa to, da ljudje ki imajo pitno vodo, z njo ne ravnajo tako kot bi morali. Premalo se zavedamo, koliko je pitna voda dragocena in če bomo nadaljevali malomarno ravnati z vodo, naslednje generacije ne bodo imele pitne vode.

                              IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO  V ČASU EPIDEMIJE

Korona virus se je razširil tudi po Evropi, posledično so morale šole z 16.3. 2020 zapreti svoja vrata do nadaljnjega. Učitelji in učeni smo se znašli pred novimi izzivi: kako izobraževati oz. kako se učiti na daljavo?  
Učitelji smo se dokaj hitro naučili prvih osnov komunikacije preko interneta:
- uporaba storitev preko google maila, 
- uporaba aplikacija znotraj eAsistenta, 
- uporaba Cisoc Webexa za video konference. 

V nadaljnjih dneh in tednih smo precej izboljšali potek pouka: 
- učimo preko power pointa, na katerega posnamemo razlago učne snovi,
- posnamemo svojo razlago z mobilnim telefonom,
- posnamemo kombinacijo razlage in power point a v  Flipgridu
- preverjamo znanje učencev s Kahootom in  quizzesom, 
- učenci delijo svoje del.liste in znanje na Padletu,
- komunikaca z učenci poteka tuid preko WhatsAppa 


Čeprav smo osvojili precej tehnik komunikacije z učenci na daljavo, pogrešamo osebni stik, ki je lahko le v šolskih prostorih. 

VIZIJA RAZVOJA KOMPETNEC PODJETNOSTI NA ŠOLI

Gimnazija Jurija Vege Idrija bo nadaljevala s krepitvijo kompetence podjetnosti pri dijakih v več smereh...

a) Pri pouku se bo nadaljevalo spodbujanje učiteljev k uporabi aktivnih metod poučevanja, kjer se bo spodbujalo dijake k zaznavanju in reševanju problemov. Reševanje problemov bo nujno vključevalo delo z drugimi, da pridemo do željenihrezultatov. Prav tako se bo nadaljevalo izobraževanje učiteljev (Munera3, KA1, študijske skupine, Cmepius izobraževanja)
o uporabi aktivnih metod. Povezovanje klasičnega pouka in lokalnega okolja bo razširilo spekter morebitnih učnih vsebin,kjer je dijakom postavljen izziv reševanja konkretnih problemov (izkustveno učenje-Kolbov model). Pri pouku se bo dijakom dala možnost sooblikovanja poti do doseganja posameznih učnih ciljev. V šol. letu 2019/20 bo formativno spremljanje teklo
vzporedno z učnimi aktivnostmi v večji meri kot prejšnja leta!

b) Pri različnih šolskih in obšolskih dejavnostih bomo nadaljevali z vključevanjem dijakov pri...
1- prepoznavanju svojih želja (samoiniciativnost), kakšne obšolske dejavnosti želijo,
2- pri načrtovanju dejavnosti,
3- pri izpeljavi dejavnosti,
4- pri vsebinski in izvedbeni evalvaciji dejavnosti.

c) V tem šol.letu smo v kolektivu izbrali za eno od prednostnih kompetence etično in trajnostno mišljenje. Tukaj se bo posebej angažirala dijaška skupnost , kot partner, pri reševanju konkretnih problemov napr. odvržena hrana. Druga prednostna kompetenca je motivacija in vztrajnost, kar bomo krepili tako, da bomo vztrajali na kvalitetno izdelanih in dokončanih
nalogah, ki jih bodo izvajali dijaki. Delo z drugimi je vedno sestavni del delovanja v šoli, zato ne predvidevamo aktivnosti, kjer bi, še dodatno, krepili izključno to kompetenco.

d) GJV Idrija aktivno sodeluje z okoljem in si želi krepiti to sodelovanje tudi v prihodnje.

 Prioritete sodelovanja z okoljem so:
1- predstavitve poklicev prihodnosti in aktivno vključevanje dijakov v kritično razmišljanje o le-teh,

2- motiviranje dijakov za izdelovanje kvalitetnih seminarskih in raziskovalnih nalog, vezanih na lokalno okolje in s so-
mentorji zunanjih institucij,

3- vključevanje dijakov v lokalne mladinske organizacije z namenom, da samoiniciativno, iščejo izzive v okolju in jih rešujejo,

4- vključevanje dijakov in učiteljev v mednarodne projekte, ki jih sicer vodijo in izvajajo zunanji partnerji, bi pa lahko dijaki s
sodelovanjem v njih krepili kompetence podjetnosti.


 IZBRANE KOMPETENCE PODJETNOSTI

1. Etično in trajnostno mišljenje
2. Motivacija in vztrajnost
3. Delo z drugimi

 INFORMATIVNI DAN, 14. IN 15. 2. 2020

Po srednjih šolah (in fakultetah), po vsej Sloveniji, so 14. in 15. februarja 2020, potekali informativni dnevi. Tudi Gimnazija Jurija Vege Idrija skrbno pripravi program za ta dan. Osnovnošolcem in njihovim staršem želimo podati osnovne informacije o gimnazijskem programu, še posebej pa se trudimo prikazati delovanje šole izven rednega pouka, saj imamo številne aktivnosti, ki naredijo šolo še posebej dobro. In prav v tem delu informativnega dne so dijaki glavni akterji- po učilnicah in na šolskih hodnikih demonstrirajo, opisujejo, prikazujejo, igrajo in vodijo obiskovalce skozi šolske aktivnosti. Pri tem razvijajo nekatere kompetence podjetnosti, napr. sodelovanje, aktiviranje virov, javno nastopanje in s temi dejavnostmi pridobivajo potrebne življenjske  izkušnje.