Kako živinorejske farme (prašičereja) onesnažujejo vodo?
Prašičereja je ena najbolj razširjenih kmetijskih panong, posledično prinaša tudi s seboj številne negativne posledice (npr: v Franciji imajo okoli 14 miljonov prešičov in imajo posledično zelo velik problem, saj imajo zelo veliko stopnjo onesnaženosti podzemnih vod). Sama onesnaženost voda s strani prašičov se nanaša na prašičje izdelke, katere odlagajo v nahajališča v naravi in seveda lahko z njimi posledično pride v stik z čisto vodo. Potem se problem skriva tudi pri zagotavljanju hrane za prašiče. Količina te hrane je ogromna in si zato pomagajo za razno raznimi škropili, ki pa nato le še bolj onesnažujejo podzemno vodo za katero je značiln, da ima slabo samočistljivo lasnost.
ŽEJNI SVET - refleksija
V tem tednu smo si morali ogledati dokumentarni film in ni mi žal, da sem ga pogledala.
Ta se sicer po mojem mnenju ni začel najbolje, bala sem se, da bo skozi celoten film le preskakovalo iz države v državo, govorec pa ne bo povedal nič o problemih s katerimi se države soočajo. Na srečo je bila to le predstavitev težav, ki so jih v nadaljevanju predstavili. Zelo hitro me je prav tako že na začetku navdušila tudi odlična slika, predvsem posnetki iz zraka so bili zares fantastični. Všeč mi je bilo, da so v filmu prikazali posameznike in probleme, ki v svetu niso tako zelo znani, vendar so še vedno zelo problematični in vplivajo na veliko ljudi. Uživala sem tudi v intervjujih, ki so se mi zdeli zelo iskreni in zanimivi. S temi so filmu dali drugačno perspektivo, niso le snemali okolje, vendar podali tudi mnenja ljudi, ki v teh okoljih živijo in o njih največ vedo. S tem smo tudi mi pridobili veliko novega znanja. Všeč mi je bilo tudi navajanje dejstev npr. koliko otrok umre zaradi pomankanja vode, koliko ljudi nima dostopa do pitne vode, saj se nas je tako bistvo filma bolj dotaknilo.
Zaključek je bil nepričakovan, saj sem na stroj, ki so ga pokazali na začetku dokumentarca že skoraj pozabila in nisem verjela, da bi lahko imel tako velik vpliv na tako veliko število ljudi. Ko so nam ga podrobneje predstavili, sem šele ugotovila, čemu ta stroj sploh služi in kako bi se z njegovo uporabo lahko vse spremenilo.
Pomen rek za poselitev v preteklosti in danes
Odkar je človeštvo opustilo nomadski način življenja, je bilo odvisno od rek. Lov in nabiranje se je spremenilo v kmetijstvo, razvili so namakalne sisteme za poljedelstvo in presežek vode so uporabili pri živinoreji. Razlika med preteklostjo in današnjimi časi je, da so se ljudje večinoma prilagajali naravi, dandanes je pa zaradi preobsežnega prebivalstva to neučinkovito. Zaradi tega sedaj človeštvo prilagaja naravo v svoj prid, ne glede na posledice. Večina mest je zgrajenih ob rekah zaradi transporta, trgovine, kmetijstva in proizvodnje., kar hudo obremeni reke in lokalne rečne ekosisteme.
Problem jezera Magadi v Keniji
Največji problem jezera Magadi je, da se je skozi leta izsušilo. Posledično so se od tam odselile tudi nekdaj tam živeče živali. Te živali so bile ribe, krokodili ter podvodni konji. Voda v jezeru je topla zaradi toplih grelcev. Ti grelci izločajo minerale ki dajejo jezeru pestro paleto barv. Eni izmed redkih živali, ki tam preživijo so rožnati flamingoti ki se hranijo z rakci, ki pa preživijo v topli vodi.
ZAKAJ NA KITAJSKEM NE PIJEJO VEČ VODE IZ PIP?
300 miljonov Kitajcev nima več dostopa do čiste pitne vode. Glavni problem so tovarne, ki jih imajo ogromno, večina od njih pa nima urejene čistilne naprave. To pomeni, da se vse odplake izlijejo v reke in jezera. Primer onesnaženja reke je tovarna, v kateri izdelujejo barve. Ker so se vse ostanki iz tovarne izlili v reko, je blato na dnu reke onesnaženo, zaradi česar so bile strupene tudi ribe. Ribištvo je propadlo, saj zastrupljenih rib niso smeli jesti ali prodajati. Naredili so celo seznam podjetij, ki prekomerno onesnažujejo zrak. Na njem je kar 50 000 podjetji. Nekatera se trudijo, da jih na tem seznamu ne bi bilo več, nekaterim pa je to že uspelo.
Planet Zemlja: razmerje med slano in sladko vodo, kje so zaloge sladke vode
Sladka voda predstavlja 3 % vse vode, kar 97 % vse vode pa je slane. Slana oziroma morska voda je voda v morjih in oceanih in predstavlja veliko večino vse vode na Zemlji. Sladke (površinske) vode pa so v potokih, rekah, jezerih in tudi v gorskih ledenikih ter ledenih gorah. Voda je tudi pod zemeljskim površjem. Imenujemo jo podtalnica. To je voda, ki s površja skozi prst, mivko in pesek steče do neprepustne plasti tal.
Gerard Roso in njegov prispevek v oskrbi vasi z vodo v Afriki
Gerard Roso je prostoveljec pri združenju za čisto vodo. On je verjetno človek, ki je izvrtal največ vodnjakov na svetu, saj jih je sam izvrtal že okoli 4.000. Veliko vasi mora hoditi po vodo zelo daleč od svojega doma, navadno do rek, kjer pa voda ni najprimernejša za pitje, ampak druge izbire nimajo. Zato Gerard z svojo tehniko vrtanja ( tehnika podobna pri vratnju vrtin za nafto, to je prilagodil, da je primerna za iskanje vode), v vasi izvrta vrtino, na podlagi postavitve dreves in deževnice. Velikokrat se poseg ponesreči, vendar ko nalatijo na vodo, to pomeni, da vaščanom ne bo treba več hoditi po vodo drugam. Voda iz vrtine je popolnoma pitna, velika prednost je pa tudi ta, da se vrtina ne bo posušila nikoli, zato je Gerard z svojo tehniko vrtanja olajšal in izboljšal življenje že veliko prebivalcem Afrike.
Problem vode na zahodu ZDA
Med osvajanjem zahoda so bile vodne pravice zemlje razdeljene med prvimi kmeti, ki so prišli.
Lastniki so določali kvoto vode, ki jo lahko porabijo iz reke oz. zajetja. Ker se mesta večajo in je vedno več mestnega prebivastva, se potreba po vodi veča in prejšne oskrbe z vodo ne zadostujejo več. Zato je voda postala tržna dobrina, ki se ji cena na trgu z naračščujočo porabo veča. Kmeti se soočajo z dilemo ali naj prodajo svoje vodne pravice in zemljo ali naj ohranjajo skupnost in zagotavljajo hrano prebivastvu. Nekateri kmeti prodajo svojo zemljo in svoje vodne pravice zaradi različnih razlogov; najbolj pogosti so, da ne morajo več vzdrževati oz. da se jim to ne splača. Posledica tega je, da se je veliko namakalnih kanalov izsušilo, da bi zadostili veliki vodni porabi mest. Z manj potratnimi namakalnimi sistemi lahko kmet poskrbi za bolj učinkovito in dalgotranjo oskrbo z vodo,ker če bo veliko kmetov prodalo svojo zemljo se bo kmetijski del, ki oskrbuje skupnost s hrano, oslabil.
Žejni svet: Vojskovanje plemen v Keniji
Na severu Kenije ni deževalo že leto dni. Ker je vode tako malo, so se ljudje pripravljeni pobijati zanjo. Plemeni nomadskih pastirjev Dasaneč in Turkana se borita za zadnje oaze zelenja, da bi lahko preživeli. Vsak dan tvegajo življenje, da bi našli vodo. Matere ves čas živijo v strahu, da se njihovi otroci ne bodo vrnili iz paš. Na stotine družin je moralo odditi, zaradi vojn z vodo. Ljudje iz plemena Desaneč so jih pregnali z zemlje, zdaj pa živijo v lakoti, čeprav so imeli prej dovolj hrane. Zapustili so vse in se zatekli v začasno taborišče. Sovražniki so vedno na preži, veliko ljudem so pobili družinske člane in živali.
Pomen reke Kongo za življenje ljudi ob reki
Reka Kongo ima v Afriki ogromen pomen, saj povezuje stotine naselij vzdolž svojih obrežij. To je glavna prometna pot po tem delu Afrike. Reka je tudi zelo pomembna trgovska pot. Namesto po cesti ali železnici, se ljudje vozijo s tovornimi čolni po reki. Na teh čolnih ima več družin svoj tovor, ki ga proda. S tem se oskrbuje tudi druge ljudi, ki so daleč od vsega. Ker reka omogoča enim ljudem prodajo, drugim pa
Kje živi pleme Dinka, kako so povezani z vodo?
Pleme Dinka živi v Južnem Sudanu v največjem močvirju na Zemlji. V deževni dobi je površina močvirja enaka Grčiji. Močirje tudi regulira tok reke Nil. Število prebivalcev je verjetno milijon. Živijo v sožitju s kravami. Pred približno 30 leti sta Sudan in Egipt želela izkopati kanal, da reka ne bi tekla čez močvirje. Tako bi se količina vode povečala za desetino. Na tamkajšnje prebivalce in naravo niso mislili. Pleme Dinka je v svoje roke vzelo orožje ter napadalo gradbišče dokler niso zmagali. Na mestu je še vedno ostal stroj za kopanje težak 2.300 ton ter velik za pet nadstropij.
STATISTIKA:
Na Zemlji je 1,4 milijarde vode, le 0,02% jo je pitne. Le približno 6,7 bilijonov ljudi na svetu ima pitno, tekočo vodo. Ker ima preostalih 666 milijonov prebivalstva nepitno vodo, na leto zaradi nepitne vode umre več kot 5 milijonov prebivalcev. Vsako minuto umre 1 novorojenček od infekcije zaradi pomanjkanja čiste, pitne vode. Na srečo se delež prebivalstva brez dostopa do pitne vode v povprečju zadnjih 25 letih vsako leto zmanjša za 107 milijonov, kar pomeni približno 190 000 ljudi dnevno.
Problem oskrbe mest in kmetijskih površin z vodo v Kataloniji (Barcelona, ob Ebru)
Kmetijske površine v Kataloniji namakajo skoraj povsod. V suši so še zmeraj namakali polja. Več let suše je izpraznilo zaloge vode. Nato se je Barcelona znašla brez vode. Kot rešitev so hoteli skopati rečni kanal, ki bi pripeljal vodo do mesta. Vodo naj bi speljali iz bližnje reke Ebro 200 km stran. To se ni zgodilo, saj bi prevreč spremenilo pokrajno ob Ebru, kjer so kmetovali. Nazadnje so se odločili za obrat razsoljevanja morske vode, kljub velikanskim stroškom. To je seveda le začasna rešitev, saj zagotavlja vodo le za miljon prebivalcev.
